K Mariji na Kurešček so se naši predniki zatekali že stoletja, cerkev naj bi tam stala že v 15. stoletju. Ker je cerkev postala cilj vedno večjega števila romarjev, so jo v začetku 18. stoletja povečali. Postala je priljubljeno romarsko središče, kamor je pred drugo svetovno vojno romalo več tisoč ljudi.

Po vojni pa je cerkev začela razpadati in od svetišča so ostale le še ruševine. Toda Marija kraja, kjer je stoletja delila mir, ni zapustila.

 Decembra 1989 je oče in takrat že stalni diakon France Špelič v Medžugorju zaslišal Marijino naročilo: »Obnovite molitev na pozabljenem in zapuščenem kraju!« 10. februarja 1990 se je skupaj z dvema duhovnikoma in nekaj laiki prvič odpravil na Kurešček.

Med sv. mašo, ki so jo darovali na ruševinah v zunanji kapeli, je imel prvo videnje Kraljice miru na tem kraju. Marija mu je med drugim dejala: “To bo milostni kraj, kraj ozdravljanja dušnih bolezni in ran. Kdor se bo na tem kraju z vero zatekel v moje in Sinovo Srce, bo ozdravljen in deležen miru, ki ga lahko dajo samo nebesa.”

Začela se je obnova cerkve, ki je bila dokončana avgusta leta 1992. Nekdaj pozabljen in zapuščen kraj je zopet postal kraj molitve in svetišče, kjer Marija izpolnjuje svojo obljubo:
»Na tem kraju bom delila mir.«